Tekmovalni program III
Najboljši novi kratki animirani filmi iz srednje in vzhodne Evrope, ki se potegujejo za Nagrado občinstva ;DSAF (Društvo slovenskega animiranega filma) in veliko nagrado mednarodne žirije.
Animirani film, ki je nastal po navdihu pesmi Neskončnost Giacoma Leopardija.
Stop motion: plesalec se kot filmski ustvarjalec odpove nepotrebnim gibom ter se v neki vili v Bretanji prepusti individualnemu in družbenemu stanju, ki ga je francoski filozof Paul Virilio opisal kot »drveče mirovanje«.
Ženska se nekega jutra sooči s svojo negotovostjo in strahovi tako, da se potopi v morje misli, v katerem ni več meje med resničnostjo in domišljijo.
Obred častne straže prekine naravna nesreča. Le eden od gardistov se – na videz nesmiselno – odloči, da bo ostal na svojem mestu.
Film o izjemnem človeku oziroma nekom, ki ga vsaj okolica označuje in vidi kot takega. Odlikujejo ga neverjetne sposobnosti in osupljiva nadarjenost, lahko bi ga celo proglasili za genija, toda v njem je nekakšen nemir. Velika vprašanja ga povsem posrkajo vase in ga odpeljejo nekam, kjer se lahko samo še odpove svojemu življenju v zameno za tisto, kar bo njemu in naravi dalo nesporen smisel in dokončni mir.
Borim se, da bi preživela in našla svoj prostor pod soncem – včasih z glavo nad oblaki, drugič povsem na tleh.
Brata se kratkočasita z zabavnimi skrivalnicami, medtem ko starši kuhajo večerjo. Ko eden šteje, drugi hitro smukne v omaro, polno kozarcev, trmasto odločen, da bo zmagal. Mine nekaj sekund ... nato minut ... let ... in desetletij.
Ljudje drug drugega pogosto prizadenejo in si zadajajo trajne rane, tudi v družinah.
Kamera spremlja dogajanje, potem ko otroka najdeta škatlico vžigalic in se odločita, da bosta skuhala jajce.
Tekmovalni program III
Najboljši novi kratki animirani filmi iz srednje in vzhodne Evrope, ki se potegujejo za nagrado občinstva ;DSAF (Društvo slovenskega animiranega filma) in veliko nagrado mednarodne žirije.
Animirani film, ki je nastal po navdihu pesmi Neskončnost Giacoma Leopardija.
Stop motion: plesalec se kot filmski ustvarjalec odpove nepotrebnim gibom ter se v neki vili v Bretanji prepusti individualnemu in družbenemu stanju, ki ga je francoski filozof Paul Virilio opisal kot »drveče mirovanje«.
Ženska se nekega jutra sooči s svojo negotovostjo in strahovi tako, da se potopi v morje misli, v katerem ni več meje med resničnostjo in domišljijo.
Obred častne straže prekine naravna nesreča. Le eden od gardistov se – na videz nesmiselno – odloči, da bo ostal na svojem mestu.
Film o izjemnem človeku oziroma nekom, ki ga vsaj okolica označuje in vidi kot takega. Odlikujejo ga neverjetne sposobnosti in osupljiva nadarjenost, lahko bi ga celo proglasili za genija, toda v njem je nekakšen nemir. Velika vprašanja ga povsem posrkajo vase in ga odpeljejo nekam, kjer se lahko samo še odpove svojemu življenju v zameno za tisto, kar bo njemu in naravi dalo nesporen smisel in dokončni mir.
Borim se, da bi preživela in našla svoj prostor pod soncem – včasih z glavo nad oblaki, drugič povsem na tleh.
Brata se kratkočasita z zabavnimi skrivalnicami, medtem ko starši kuhajo večerjo. Ko eden šteje, drugi hitro smukne v omaro, polno kozarcev, trmasto odločen, da bo zmagal. Mine nekaj sekund ... nato minut ... let ... in desetletij.
Ljudje drug drugega pogosto prizadenejo in si zadajajo trajne rane, tudi v družinah.
Kamera spremlja dogajanje, potem ko otroka najdeta škatlico vžigalic in se odločita, da bosta skuhala jajce.