[vc_row css=”.vc_custom_1604432445271{margin-right: 5px !important;margin-left: 5px !important;}”][vc_column][vc_row_inner][vc_column_inner width=”4\/6″][vc_custom_heading source=”post_title” use_theme_fonts=”yes”][vc_empty_space][vc_single_image source=”featured_image” img_size=”full”][vc_column_text][izpis_datum][\/vc_column_text][vc_column_text]Slika, polna \u017eivljenja<\/strong><\/p>\n

Avtorica: Zala \u017dagar<\/strong><\/p>\n

Zapis je nastal v sklopu delavnice Ostrenje pogleda na Animateki.<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Florence Miailhe se je z animacijo za\u010dela ukvarjati pred 30 leti in postala je svetovno priznana animatorka. Leta 2015 je tako na festivalu animiranega filma v Annecyju prejela tudi nagrado Cristal d\u2019Honneur za \u017eivljenjsko delo. Letos je premiero do\u017eivel njen celove\u010derni prvenec\u00a0Prehod<\/em>\u00a0(La Travers\u00e9e, 2021), ki je nastal v koprodukciji kar treh dr\u017eav. A pred projekcijo tega so v sklopu otvoritve leto\u0161nje Animateke prikazali njen prvi film\u00a0Hamam<\/em>\u00a0(Hammam, 1991), ki je bil med drugim nominiran za presti\u017eno cezarjevo nagrado, in film\u00a0Prva nedelja v avgustu<\/em>\u00a0(Au premier dimanche d\u2019ao\u00fbt, 2000), s katerim je cezarja za najbolj\u0161i kratki film osvojila.<\/p>\n

 <\/p>\n

V obeh filmih je prisoten poseben stil \u2013 Miailhe, sicer h\u010di koloristi\u010dne slikarke Mireille Glodek Miailhe, namre\u010d uporablja slikarsko tehniko z izrazito ekspresivnim slogom. Ploskovito animacijo, ki je zanimiva \u017ee zaradi svojevrstnih, pastelnim in oljnim barvam lastnih tekstur, odlikujejo barvite ploskve in debele linije. Z uporabo barv avtorica gradi atmosfero. \u010ce je v\u00a0Hamamu<\/em>\u00a0tiha, umirjena in spro\u0161\u010dujo\u010da, je v\u00a0Prvi nedelji\u00a0<\/em>nabita z energijo, hrupom in raznimi \u010dustvi. V\u00a0Hamamu<\/em>, zgodbi o mladih dekletih in njunem prvem obisku muslimanskega \u017eenskega javnega kopali\u0161\u010da, tako prevladujejo predvsem rjavi in modri odtenki, ki upodabljajo mno\u017eico spro\u0161\u010denih, mo\u0161kega pogleda osvobojenih \u017eenskih teles. Medtem ko\u00a0Prvo nedeljo\u00a0<\/em>za ve\u010derni va\u0161ki ples zna\u010dilno veselja\u010denje in razgrajanje, ki se na koncu sprevr\u017ee celo v pretep, primerno zaznamujejo predvsem mo\u010dni kontrasti med \u010drno in temno modro ter toplimi, na trenutke \u017ee nasi\u010denimi barvami, s \u010dimer plesalci na plesi\u0161\u010du za\u017earijo in izstopijo iz ozadja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pomemben je tudi element telesnosti, ki spregovori skozi ples in gibanje.1<\/span><\/a>\u00a0V\u00a0Hamamu<\/em>\u00a0se telesa prelivajo druga v drugo, tako recimo maserka preoblikuje telo tiste, ki jo masira, nato pa se prelije vanjo. Na njeno mesto pride druga maserka, zlitje se ponavlja. Zapomnljiv je tudi prizor, v katerem se \u017eenski obrazi plastijo drug na drugega in ka\u017eejo na razli\u010dnost \u017eensk, ki hamam obiskujejo. Prelivanje teles najdemo tudi v\u00a0Prvi nedelji<\/em>, kjer se v divjem plesu zabri\u0161ejo meje med plesalci, kar \u0161e poudarja animacijska tehnika. Kot je v intervjuju za Francoski in\u0161titut Alliance Fran\u00e7aise povedala avtorica, gre za poseben na\u010din plastenja, pri katerem za vsak prizor s \u010dopi\u010dem doslikava poteze na \u017ee nastalo sliko. Slika ob tem vzvalovi, zadiha oz. kakor pravi Miailhe, o\u017eivi. Pri tem dogajanje na platnu, kjer se ne gibljejo le protagonisti, ampak vedno migeta tudi ozadje, poudarja tudi zvok, saj poleg glasbe atmosfero upodabljajo glasovi in \u0161umi. \u0160epet ob bazenih, otro\u0161ki jok na plesi\u0161\u010du, udarci pijanih razgraja\u010dev \u2026 film naredijo bolj otipljiv.<\/p>\n