Kinoteka na spletu: Skrivnost Méliès na Mednarodnem tednu frankofonije

Slovenska kinoteka se priključuje praznovanju Mednarodnega tedna frankofonije s spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Méliès in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Mélièsa. Kot uvod v filmske projekcije, bo potekal tudi spletni seminar z naslovom Filmski arhivi – primeri praks restavriranja filmske dediščine. Dobre prakse restavriranja filmske dediščine bodo predstavile vodja zbirk pri francoskem CNC Béatrice de Pastre, vodja filmskega arhiva švicarske Kinoteke Caroline Fournier in restavratorka v Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju Nadja Šičarov, pogovor bo moderiral urednik programa Slovenske kinoteke Igor Prassel. Filmi bodo na ogled preko spletne platforme Eventive od sobote, 20.3. od 17.00 ure do nedelje, 21.3. ob 22.00 uri. Cena vstopnice za ogled vseh filmov in spletnega seminarja je 4 eur. Spletni nakup vstopnic bo mogoč od petka, 12. marca na povezavi https://watch.eventive.org/frankofonija.

Veseli nas, da si boste filme lahko ogledali na Animatečni spletni platformi Eventive.

 

Spletni seminar: Filmski arhivi – primeri praks restavriranja filmske dediščine

Preko pogovora s strokovnjakinjami iz področja restavriranja filmske dediščine, bomo izvedeli kako je organiziran proces restavriranja v njihovih arhivih, koliko filmov restavrirajo vsako leto, ali se proces restavriranja konča z izdelavo 35mm filmske kopije. Sodelujejo:

Béatrice de Pastre, strokovnjakinja za filmsko in fotografsko dediščino, je vodja zbirk Nacionalnega centra za kinematografijo in animirane podobe (CNC). Predavateljica in programerka je tudi avtorica knjig o filmskih arhivih, ki je v sodelovanju s Catherine Rossi-Batot uredila delo Vizualne umetnosti in kinematografija  – dialog o restavriranju (De l’incidence éditeur, 2016).

Caroline Fournier je vodja oddelka za film v švicarski Kinoteki od leta 2018. Kinoteki se je pridružila leta 2009, in sicer kot odgovorna za oddelek za konzervatorstvo/restavratorstvo. Ga. Fournier je članica Tehnične komisije FIAF (International Federation of Film Archives). Caroline Fournier je diplomirala iz restavratorstva in ovrednotenja avdiovizualne dediščine na Univerzi Paris VIII, izobraževala se je tudi na Filmoteca española v Madridu. Na Univerzi Paris Sorbonne III je pod mentorstvom Françoisa Thomasa leta 2014 uspešno zagovarjala doktorsko dizertacijo z naslovom “Širjenje večstranskih različic v španski kinematografiji med letoma 1955 in 1967”.

Nadja Šičarov (1992) je zaključila program Preservation and Presentation of the Moving Image na Univerzi v Amsterdamu z nalogo Experimental Restoration: Issues of Patina and Lacunae in the Restoration of Experimental Films. Svoje zanimanje za arhiviranje in restavriranje eksperimentalnega in amaterskega filma je razvijala skozi delo v Slovenski kinoteki med leti 2017 in 2019, kjer je oblikovala zbirko domačih filmov. Od leta 2019 je zaposlena kot restavratorka v Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, kjer deluje tudi kot so-koordinatorica mednarodnega projekta Share That Knowledge: Finding Strategies for Passing on Knowledge Across Generations of Archivists.

 

Filmski program

George Méliès (1861-1938) je bil prvi filmski čarodej. Ne gre samo za pionirja posebnih učinkov in začetnika kinematografskih predstav med leti 1896 in 1913, temveč tudi za ustanovitelja prvega filmskega studia na svetu. Uničen in popolnoma pobit je režiser filmov Potovanje na luno (Voyage dans la Lune) in Osvajanje severnega tečaja (Conquête du Pole) leta 1923 enega za drugim zažgal vseh 520 izvirnih negativov kot tudi vse kopije svojih filmov, ki so mu prinesli slavo. Tako je bilo leta 1929 na svetu ohranjenih le še 8 njegovih filmov, med katerimi so trije nedokončani – gre za poslednje ostanke dela, ki ga je želel zadržati v svoji minljivosti.

Georges Méliès je bil strasten ljubitelj čarovnij. Leta 1888 je od znamenitega Roberta-Houdina odkupil teater iluzij, ki se je nahajal na velikem pariškem bulvarju. Nekoliko pozneje, leta 1895, je po obisku premierne kinematografske projekcije bratov Lumière njegova kariera doživela preobrat. Po tem zasuku se je posvetil prepletanju čarovniške iluzije, elementov pravljičnosti in posebnih učinkov, ki si jih je izmišljeval s svetlobno hitrostjo in tako ustvarjal filme, ki danes tvorijo kanon filmske zgodovine: Potovanje na luno, Potovanje v nemogoče, Dvesto milj pod morjem, Afera Dreyfus, Ivana Orleanska … Med leti 1896 in 1913 je ustvaril več kot 520 filmov, v katerih se demoni in leteče zvezde prepirajo z najbolj fantastičnimi in morečimi bitji.

 

Skrivnost Méliès (Le mystère Méliès)

Éric Lange, Serge Bromberg, Francija, 2020, barvni/čb, 59′, v francoskem jeziku s slovenskimi podnapisi

Osupljiva zgodba o genialnem Georgesu Mélièsu (1861–1938), izumitelju gledališkega žanra féerie na velikem platnu, ki je v besu uničil svojih 520 filmov, in o prav tako osupljivi oživitvi teh filmov. Kot sin čevljarskega obrtnika je Méliès stopil s poti, ki mu jo je začrtal oče, in se posvetil magiji. Leta 1888 je prodal del svoje dediščine in z izkupičkom kupil pariški Théâtre Robert-Houdin na Boulevard des Italiens, kamor so njegove pravljične predstave privabljale množice. Navdušen nad gibljivimi podobami bratov Lumière se je sedem let pozneje začel ukvarjati s filmom, z nastajajočo umetnostjo, v kateri je hitro prepoznal ves njen potencial. Ker je hrepenel po pravljičnosti, je izumil posebne učinke in uredil filmski studio Star Film na domači posesti v Montreuilu. Vsestranski Méliès je rad postavljal pred kamero tako sebe kot igralce, oblikoval odrske scenografije in ustvarjal domiselne trike. Toda spreminjajoči se okus občinstva in prehod filma v industrijsko dobo sta uničila njegovo “škatlo za sanje”. Pozabljen od vseh je na železniški postaji Gare de Montparnasse, skupaj z ženo in muzo Jeanne d’Alcy, vodil trgovino z igračami. Ko je nova generacija filmofilov želela Mélièsa obuditi iz pozabe z retrospektivo, so imeli, žal, na voljo le osem njegovih filmov, ki so bili povečini uničeni.

Leta 1923 je Georges Méliès svoja dela, ki jih ni več zmogel hraniti, v obupu sežgal. Originalni negativi 520 filmov, ki jih je posnel med letoma 1896 in 1913, so zgoreli. Dokumentarec, ki ga spremljajo komentarji filmskih zgodovinarjev in režiserjev Costa-Gavrasa in Michela Gondryja, vsebuje množico odlomkov iz Mélièsovih filmov. Začne se z dejanjem požiga, nato izriše Mélièsovo burno življenje, pa tudi čudežni lov, s katerim so našli kolute, za katere so mislili, da so izgubljeni. Méliès jih je kakor komični iluzionist uničil, zato da so se lahko pojavili na drugem koncu sveta, natančneje, v ameriški podružnici Mélièsovega podjetja, ki je hranila kopije. V tekmi s časom – čas neizprosno uničuje filmski trak – so tako fantastično, kot je tudi samo Potovanje na Luno, odkrili 80 originalnih negativov, ki so šli skozi mnogo rok. V dokumentarcu je mogoče spremljati, kako so poškodovane podobe spet oživele po zaslugi restavriranja, ki ga je opravila ekipa Lobster Films skupaj z CNC-jem in Kongresno knjižnico v ZDA; delo je trajalo več let.

Človek z gumijasto glavo (L’homme à la tête en caoutchouc)

Georges Méliès, Francija, 1901, čb, 2’32”, brez dialogov s posneto glasbeno spremljavo

Lekarnar v svojem laboratoriju postavi na mizo glavo, ki je na las podobna njegovi, in jo začne napihovati s posebnim mehom. Ko stiskanje meha prevzame njegov pomočnik, glavo raznese.

Potovanje v nemogoče (Voyage à travers l’impossible)

Georges Méliès, Francija, 1904, ročno barvan, 20’13”, brez dialogov s posneto glasbeno spremljavo

Odprava znanstvenikov, članov Inštituta za inkoherentno geografijo, načrtuje potovanje proti Soncu pod vodstvom inženirja Mabouloffa. Po mnogih dogodivščinah jim končno uspe vzleteti in s posebnim vlakom pristanejo na Soncu. Od tam se odpravijo z nekakšno podmornico, ki jih odpelje v globine oceana. Po eksploziji se nepoškodovani znajdejo na Zemlji, kjer si čestitajo.

Palača tisoč in ene noči (Le palais des mille et une nuits)

Georges Méliès, Francija, 1905, ročno barvan, 21′, brez dialogov s posneto glasbeno spremljavo

Mlad in reven princ se želi poročiti z Aoudo, radževo hčerjo, toda ta je že obljubljena bajno bogatemu oderuhu. Princ se ob pomoči čarodeja Khalafarja izogne vsem pastem, ki jih srečuje na poti, zato mu Zlata vila izroči velikanski zaklad. Princ se vrne v radževo palačo s skrinjami, polnimi dragocenih kamnov, zlata in srebra, radža pa mu ponudi hčerino roko in nažene oderuha.

 

Filmski del Mednarodnega tedna frankofonije poteka v organizaciji Francoskega inštituta v Sloveniji, Slovenske kinoteke, Kinodvora in v sodelovanju z Veleposlaništvom Švice, Veleposlaništvom Belgije in organizacije Wallonie-Bruxelles International s podporo Veleposlaništev Bolgarije, Francije in Irske ter Madžarskega kulturnega inštituta.

Novice