Gozdna čuvajka Megan Patel v skrivnostnih okoliščinah izgubi brata Daniela. V želji, da bi izvedela kaj več o njegovi smrti, se sama poda v širni borov gozd. A dlje ko gre po bratovi sledi, bolj se drevesa okoli nje spreminjajo in premikajo.

Ne gre samo za perje ali število prstov ... G. Nisemkivi se hoče vključiti v skupnost. Je družba pripravljena sprejeti Drugega in njegovo pesem?

Komunizem je stvari drastično spremenil. Sirote so namesto v rejo nameščali v institucionalno oskrbo. Animirani dokumentarec vsebuje pričevanje moškega, ki je odraščal v taki ustanovi, in ženske, ki se s težavo ukvarja od zunaj, pri tem pa pokaže, da Češka na tem področju trideset let po padcu komunizma še vedno nujno potrebuje revolucijo.

Bradat moški mora vsako jutro izpeljati nenavaden, zapleten obred, da se pripravi na prihajajoči dan.

V intimnem svetu moškega in žensko povezuje otipljiva zlata nit. Par se sčasoma zaplete v številne neuspešne poskuse spopadanja z osebnimi težavami.

Film Pogovor brez konca raziskuje pogled na svet s perspektive slepega človeka. Delo je nastalo na podlagi intervjuja s Tommyjem Edisonom, ki nam pomaga razumeti, kako slepi ljudje gradijo prijateljstva, kakšen je njihov vsakdan, po čem se spomnijo ljudi in kaj pri njih najbolj cenijo.

Namen kratkega filma je pokazati, da nas še vedno vodijo fiziološke potrebe. Naša poglavitna notranja motivacija je zadovoljitev potreb. Avtorica se v štirih samostojnih, a povezanih epizodah sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi lahko potrebe spremenili, jih sčasoma zamenjali in prilagodili svojim prioritetam, če bi torej lahko vplivali nanje.

Odštekan muzikal o mačji astronavtki, ki po galaksiji išče smisel življenja. Pri tem naleti na vesoljskega pasjega mladička, ki ji na vso moč želi pomagati, a ju na vsakem koraku spravi v težave.

Povsem ročno izdelan animirani film. 200 risb, narisanih s tušem na odpadni papir. Razvoj oblik, neustavljive in neizbežne spremembe. Ustvarjalni tok zavesti. Umetniško delo, sestavljeno iz intuitivnih zaznav brez predhodnega scenarija ali zgodborisa, se je gradilo kar sproti, skorajda samo od sebe.

Moški v prostoru v filmu – to je postajanje nečesa in obenem postajanje samo po sebi. Nič ni tako zanesljivo, kot mislimo, da je. Film prevprašuje naše dojemanje časa, teles in predmetov ter našo nezmožnost popolnega dojemanja gibanja stvari.