Ta film je ena najbolj impresivnih in najbolj abstraktnih stvaritev zagrebške šole animiranega filma. Številni avtorji ga imajo za vrhunski dosežek animacije v svetovnem merilu; dobil je tudi pomembna priznanja na festivalih. Zgodba je zelo osebna, celo avtobiografsko intonirana variacija na temo viteza brez strahu in pomanjkljivosti.

Na plaži ob morju turist napihuje gmoto iz plastike ter iz nje ustvari cel kamp. V tem pisanem napihnjenem okolju imajo plastične surogate za vse, celo za čustva. Surogat prikazuje dehumanizacijo sodobne družbe in je prvo delo zunaj meja Združenih držav, ki je dobilo oskarja za najboljši animirani film.

Noč. Mesto. Poln žep denarja. Berač na ulici, polni ljudi. Zoprna situacija, kajne? Oglejte si, kako lahko nedolžen sprehod po ulici postavi življenje na glavo. S katerega koli konca.

Smo zares svobodni? Ali naša hrepenenja res izvirajo iz nas ali so vsiljena prek družbe, v kateri živimo? Vprašanje, ki ga film zastavlja, je: smo res sužnji kulture in družbe, v katero smo bili rojeni, ali pa ji vendarle lahko ubežimo?

Pogled na dogajanje ob sredozemskih mejah Evrope, kjer se turisti skušajo sprostiti, medtem pa »nelegalni« priseljenci mukoma iščejo priložnost za boljše življenje.

Vse, kar živi, je lačno; seme je lačno svetlobe, ptica je lačna letenja, človek je lačen dotika drugega. Seme hrepenenja zraste v to, kar nas hrani.

Mlada ženska svoj dar za nagačevanje živali uporabi za »vrnitev« živali v njihovo naravno okolje. A šele ko se v živalih, ki jih obdeluje, začnejo pojavljati zvitki nerazvitega filma, se odloči poiskati odgovore. Povezava, ki jo občuti in ki jo preganja tako v budnosti kot v snu, ji ne da več miru – zanjo mora najti razlago.