V iskanju večnega življenja

Si predstavljate, da bi živeli v svetu, v katerem so znanstveniki izginili že dolgo nazaj in tehnološkega razvoja praktično ni? Vozili bi se v avtomobilih na premog, zrak bi bil prepojen s sajami, elektrika pa bi ostala nikoli odkrita dobrina. Tak svet sta v znanstveno-fantastičnem celovečernem filmu April in nenavadni svet (Avril et le monde truqué, 2016) jasno naslikala francoska režiserja Christian Desmares in Franck Ekinci.

 

Tragikomična zgodba je postavljena v Pariz leta 1941, kjer se znanstveniki skrivajo pred objestno roko cesarstva, ki želi njihovo znanje izkoristiti za izdelavo orožja. A na svojih skritih lokacijah raje, kot da bi sledili navodilom oblasti, iščejo serum večnega življenja. Enako počnejo tudi veliki kuščarji, ki želijo serum poslati v vesolje in tja naseliti življenje. Rdeča nit zgodbe se razvija izrazito vzročno-posledično. Vsaki akciji sledi reakcija in vsak večji konflikt ponuja gledalcu dovolj čas, da ga prebavi, preden nastopi nov. Tu se kaže kakovostno delo scenaristov (Franck Ekinci, Benjamin Legrand, Jacques Tardi), saj bi tudi najmanjša površnost v dodelavi te razvejane zgodbe lahko prinesla propad celostne verjetnosti.

  

Zanimiva distopična zgodba je posneta na nenavaden način. Kadriranje in končna montaža sicer 3D računalniške animacije sta izrazito podobna postopkom igranega filma, kar med samim ogledom poskrbi za večjo dinamiko, ki ne ustvarja potujitvenega učinka. Tako gledalec glavnim junakom verjame in razume njihovo stisko. Kadri so temu primerno spektakularni. Sami liki kot umetniška forma ne pritegnejo pozornosti, zato pa jo pritegne okolica, v katero so postavljeni. Mesto, ki ga kakor zavesa objemajo saje, džungla zelenja, stanovanja in morske globine – vse je natančno izrisano in ne izgubi svojih atributov v nobenem trenutku. V animiranem filmu se namreč velikokrat zgodi, da gledalec okolico zanemari, saj režiser v ospredje postavi glavne junake, okolico, ki deluje zgolj kot ozadje, pa le bežno naznani. Pri tem filmu pa okolica oz. ozadje igra enako pomembno vlogo kot glavni liki, kar obrodi sadove tudi pri samem grajenju atmosfere filma. Kaotičen Pariz je kadriran nesimetrično, kadri se hitro menjajo in ustvarjajo hektičnost tega mesta. Na drugi strani je sekvenca rajske džungle, ki je izrazito simetrična, njeni kadri pa so pričakovano časovno daljši (seveda vse dokler kaos ne vstopi še v ta gozd).

  

Na trdnih temeljih postavljena zgodba in izbrane tehnike izdelave filma so tako spletle napeto avanturistično animacijo, ki preči skorajda vse velike življenjske teme: od ljubezni do smrti. Če je film na svoji površini izredno preprost, v sebi nosi težka eksistencialistična vprašanja. Tako film vsakomur, ne glede na starost, ponuja nekaj – če bodo odrasli gledalci v njem našli globoko dodelano zgodbo o planetu Zemlji, pa si bodo mlajši ogledali prijetno in zabavno animacijo o pustolovščinah dekleta April in njenega govorečega mačka Darwina.

  

Benjamin Zajc

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki