Rosto: Predstavitev filmske retrospektive / Film Retrospective Presentation

 

Rostov edinstveni svet

Pričakujte izgubljanje v svetu križišč in rock and rolla, vzporednih svetov in časovnih pasov, ogledal in alter egov, zemljevidov in zlobnega vražjega kita. Nizozemski medijski umetnik Rosto je ustvaril edinstven, kompleksen in širen svet mešane tehnike s skrivnostnimi krajinami in enigmatičnimi izleti. Občasno halucinogen in blodnjav, spet drugič nadrealističen in hipnotičen, vselej pa neposreden. Plastena pripoved vizualnih pesmi ali glasbenih kratkih filmov nudi obilje namigov in eksistencialnih vprašanj. Omamna, nepozabna filmska izkušnja.

Vse se je začelo z nekaj rock and roll skladbami, ki jih je Rosto spisal od leta 1995 dalje. Te so dale navdih za grafični roman v nadaljevanjih, ki nosi naslov Mind My Gap in je začel nastajati leta 1998. Z razmahom interneta je hitro prevzel elektronsko obliko: do leta 2014 je bilo v nerednih intervalih objavljenih 26 epizod. V tem obdobju je iz projekta izšla še vrsta kratkih filmov: trilogija A trilogy (Beheaded (2000), Anglobilly Feverson (2002), Jona/Tomberry (2005) in podaljšek projekta, Pošast iz Nixa (2011). Za slednjega je k sodelovanju pritegnil mednarodne glasbenike in glasove, med drugim nizozemski Metropolitanski orkester, skupino The Residents, Terryja Gilliama in Toma Waitsa. V vmesnem času je Rostov glasbeni projekt Thee Wreckers posnel serijo izvirnih pesmi z naslovom Songs From My Gap. Tri od njih so v sklopu načrtovane tetralogije izšle kot kratki glasbeni filmi (No Place Like Home (2008), Lonely Bones (2013) in Splintertime (2015)). Rosto je z leti pridobil mednarodni ugled ter za svoje delo prejel kritiške pohvale in nepregledno množico nagrad, med drugim v Annecyju, Bruslju, Cannesu, Melbournu, Ottawi, Utrechtu ter povsem novo nagrado za vizionarstvo na festivalu v Sapporu leta 2015, ki so jo uvedli prav v čast Rostovemu delu.

 

 

 

Anet ter Horst: Dragulji sodobnega nizozemskega animiranega filma / Contemporary Dutch Animation Highlights

 

Nizozemska ima dolgo in močno tradicijo animiranega filma. Za njegov sijajni ugled je večinoma zaslužna samostojna kratka forma. Nizozemski animirani film v svetu slovi po svojih visokih standardih, odkar je v 70. letih doživel razcvet brez primere. To je tedaj Gerrita van Dijka in Gerbena Schermerja spodbudilo, da se posvetita festivalu animiranega filma. Nizozemski festival animiranega filma (HAFF), ki je bil ustanovljen leta 1985, se vsako leto za pet pomladih dni naseli v različna prizorišča po mestu Utrecht v osrčju Nizozemske. HAFF podrobno spremlja novosti v mediju ter neguje kakovost in inovativnost. Poznan je po svoji strastni podpori animiranemu filmu kot neodvisni umetniški obliki ter po svojstvenem pristopu. Program z nizozemskimi dragulji iz zadnjih izdaj festivala ponuja pregled sodobnega nizozemskega animiranega filma: filme, ki jih pogosto opazijo tudi drugje ali ki v soj žarometov postavijo izstopajoče talente, kot sta Hisko Hulsing ali Mischa Rozema z njunimi velikopoteznimi mednarodnimi projekti.

V zadnjih letih so na Nizozemskem v razcvetu najrazličnejši načrti za razvoj celovečernih filmov, družinskih filmov in križancev različnih področij. Animacija se širi. Nizozemski umetniki na področjih animacije, iger, medijske umetnosti in vizualne umetnosti uspešno združujejo najboljše iz teh svetov. Program zajema širok spekter žanrov, tematik in tehnik. Prikaže novosti in sveže ideje, narativne in nenarativne filme, dela profesionalcev in študentov, komične in angažirane filme, vesele in tiste z nekaj več ostrine.

Prijeten ogled!

Ob tem ne zamudite odličnih nizozemskih filmov in ustvarjalcev v drugih programih: v prvi vrsti resnično edinstvenega, neprimerljivega dela avtorja Rosta, pa tudi izvrstnega dokumentarnega filma I Love Hooligans Jana-Dirka Bouwa in kratkega filma studia Job, Joris & Marieke, A Single Life, leta 2015 nominiranega za oskarja.

 

Anet ter Horst

Holland Animation Film Festival

 

 

 

 

Julie Roy: Predstavitev filmskega programa / Film Programme Presentation

 

Najprej hvala Igorju Prasslu in ekipi Animateke za priložnost, da predstavim izbor, v katerem je zbranih nekaj mojih produkcij od leta 2008 do danes. Moje poslanstvo v vlogi producentke za kanadski Nacionalni filmski svet, javno ustanovo, je, da podpiram različne talente, od najbolj svežih do najbolj izkušenih, da usmerjam ustvarjalce pri njihovih ustvarjalnih podvigih, ki so včasih tradicionalni, drugič popolnoma svojstveni, in pri raziskovanju pripovednih form, ki so zdaj klasične zdaj povsem presenetljive. To je tisto, kar že vsa leta izgrajuje znamko studia NFB: mnogoterost pristopov, eksperimentiranje, raziskovanje, inovacije, vse to na rokodelski način režiserjev, ki bdijo nad vsakim korakom produkcije svojega dela. Še danes to dolgujemo daljnosežni viziji ustanovitelja animacijskega studia pri NFB, Normana McLarna, in skoraj 75 let pozneje ta filozofija ustvarjanja še živi ter navdihuje animatorje, ki dan za dnem ustvarjajo v naši skupnosti.

Zato me izjemno veseli, da vam lahko pomagam spoznavati nadarjene režiserje z osmimi kratkimi filmi z zelo različnimi temami. Od zgodovine nekega afriškega glasbila do nasilja v delavski soseski, od metafizičnih vprašanj, upodobljenih v mitski tehniki pinscreen, do tematike marginalnosti ali občutljivega vprašanja elektromagnetne preobčutljivosti, od raziskovanja urbanega življenja z barvno intenzivnim, nelinearnim pristopom do prenosa človeške zgodovine v glini podoben medij ali ekološke zgodbe, ki jo zapojejo avtomobili – vsako od teh del z edinstvenim pogledom svojega stvaritelja na izjemen način potrjuje evokativno moč animacije.

 

Julie Roy

 

 

 

Robert Morgan: Predstavitev filmske retrospektive / Film Retrospective Presentation

 

Robert Morgan (1974) je odraščal v zakletem angleškem mestecu Yateley. Pri rosnih treh letih je postal strasten ljubitelj filma – po ogledu britanskega črno-belega znanstvenofantastičnega Fiend Without A Face (1958), filma o v skrivnostnih okoliščinah umrlih žrtvah nevidne življenjske oblike, ki krade človeške možgane in hrbtenice. Razvil se je v čudaškega otroka, obsedenega s pošastmi in rečmi, ki se skrivajo pod kamni. Zdaj živi in dela (pod znamko svojega domačega studia Swartz Can Talk) v hiši v Londonu, v kateri straši.

Morgan je diplomiral leta 1997 na kolidžu Surrey Institute of Art and Design, in sicer na področju animacije z diplomskim stop-motion filmom Moški v levem spodnjem kotu fotografije, srhljivo zgodbo o osamljenem starem tipu in ličinki. Leta 2001 je izdelal mojstrsko grozljivko o zelo poredni muci, Mačka z rokami, ki je delno igrana in delno animirana v tehniki stop-motion. Navdih zanjo je našel v ponavljajoči se nočni mori, ki jo je v mladosti doživljala Robova starejša sestra Eleanor. Leta 2003 je ustvaril Ločitev, stop-motion dragulj, ki mu je prinesel 15 mednarodnih nagrad in dokončno mednarodno uveljavitev. Ob zgodbi o ločitvi siamskih dvojčkov in njenih nenavadnih posledicah je neki gledalec na stuttgartskem festivalu od čustvenega pretresa omedlel, kar je Roberta nadvse osrečilo in mu dalo potrditev za nadaljnje filmsko ustvarjanje.

Film Bobby Yeah (2011), ki je strukturiran kot spiralno drsenje v norost, je umeščen v kalejdoskopski svet, ki podpira Morganovo fascinacijo nad telesom kot zavrženim objektom in fizičnimi preobrazbami ter njegovo značilno prevračanje prostorov, saj spet ustvari samoten lik, za katerega se zdi, da živi v notranjem svetu njegove lastne kreacije. Po avtorjevih navedbah je bil film izdelan brez kakršnega koli zgodborisa ali animatika, v domači hiši, med skoraj triletnim zabavanjem in sproščanjem ob sestavljanju ritmične kompozicije. Sceno je uporabil kot peskovnik za sproščanje lastnega toka misli, tako kot so filme občasno ustvarjali njegovi najljubši filmski režiserji David Cronenberg, Ingmar Bergman, Tim Burton, brata Quay in David Lynch.

Novih bizarnih filmskih eksperimentov Roberta Morgana se že veselimo!

 

Igor Prassel, Animateka

 

 

Jean-Luc Slock: Predstavitev filmskega programa / Film Programme Presentation

 

Animacijski studio Camera-ect je leta 1979 v belgijskem Liegeu ustanovil Jean-Luc Slock, ki je želel razvijati projekte na področju animiranega filma s socialno in kulturno noto. Na delavnicah animiranega filma po državi in drugod po svetu je sodelovalo na tisoče otrok, mladih in odraslih, ki so ustvarili na stotine animiranih kratkih filmov. Ti so večinoma namenjeni povečevanju občutljivosti za državljanska vprašanja in jih prikazujejo v vzgojno-izobraževalnih mrežah. Naloga studia Camera-etc, ki ga finančno podpira Oddelek za film francoske skupnosti v Belgiji, je uporabljati animacijo kot psihosocialno sredstvo osebnega in kolektivnega napredka.

Dandanes stalna ekipa 14 oseb razvija pet različnih tipov projektov: skupinske delavnice, avtorske filme, mednarodna sodelovanja, socialno oglaševanje in glasbene videospote. Filmski program obsega osem mednarodno nagrajenih filmov, ki so v zadnjem času nastali v produkciji studia. Podaja pregled eklektičnosti animatorjev, ki delujejo v studiu, od svežih Yoyovih dogodivščin, ustvarjenih v sodelovanju z otroki, ganljivega filma Butovi o zlorabi otrok, ki so ga pomagali izdelati najstniki v Burundiju, nenavadnega kolektivnega izdelka odraslih Reptile Smile, štirih avtorskih filmov, med drugim uspešnice Mathieuja Labayeja Orgesticulanismus, do glasbenega videospota za pesem, ki jo izvaja skupina Yew v sodelovanju z belgijskim rokerjem Arnom.