Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca / When You Walk, Follow Your Way to the End

Tone Pavček je zapisal: »Ko hodiš, pojdi vedno do konca ...«

V filmu se sprehajamo med verzi Pavčkove poezije, ki so včasih dobesedno, drugič abstraktno prikazani v domišljijskem svetu dveh likov.

Najprej s klavirjem preletavamo oblake, lovimo rožne cvetice in se sprehajamo med pisanimi hribi, z leteče ladje opazujemo hiše na pecljih in se na koncu na metaforičen način soočimo s Pavčkovim »načelom«: poskusi vnovič in zopet in znova.