V nemogočem videti mogoče

Medtem ko zapadamo v prelome iz starega v novo, se v lovljenju minulega radi spomnimo na tisto lepo. In teden 12. Animateke je bil vsekakor eden lepših delov decembra, ki je odstrl zanimive, nove, drugačne, pisane, napraskane, narisane – takšne in drugačne – percepcije in perspektive sveta.

 

 

Največji draž animacije je vsekakor preseganje, upogibanje in brisanje mej pogledov, ki jih ukaluplja vsakdan. To je letošnji program vsekakor ponudil – od izjemnih retrospektiv Erotike in seksa, Preseganja spolov in avtorskih retrospektiv žirantov do iz arhivskega prahu prvič na slovenskih platnih prikazanih albanskih animiranih biserov in še mnogo drugega.

 

 

Če se je v zadnjih tednih izkazalo, da je perspektive težko širiti in obračati, ostaja Animateka vsekakor čudovito vadbeno polje pogleda, ki poglablja in spreobrača ter ga povabi, da v nemogočem vidi mogoče.

 

Piske in pisci dnevnika upamo, da so naši mali skupki besed tu in tam pripomogli odstreti tančico. Hvala Petri Meterc, Evi Zibler, Veroniki Zakonjšek, Maši Katarini Brecelj ter seveda Lovru Smrekarju za odlične prispevke, Jerneju Pribošiču za vso skrb, da so prispevki v pravem besednem in slovničnem redu ter ohranjajo prav tako dober zven tudi v angleščini, Sanji Čakarun pa za postavljanje v spletne širjave.

 

Za konec, vse srečno in lepo v letu, ki se bo izpisalo v številki 2016! In stopite vanj s široko odprtimi očmi.

 

Anja Banko