31. Dec
14:45
Kaj ostane?
KAJ OSTANE?
ali
»DON'T WORRY, BE HAPPY!«
(Ker se Animateka zagotovo vrne naslednje leto)
Animateka se je zaključila že pred dobrima dvema tednoma. Ravno prav za počitek in razmislek o tem, kaj je pravzaprav ostalo po (na)valu smeha, dobre volje, animiranih filmov in animatorjev, ki so letos decembra za teden dni v Ljubljano, Slovensko kinoteko in Kinodvor prinesli prepotrebno in težko pričakovano sonce.
Namreč: vsakič, ko prestopim prag Slovenske kinoteke, me na vratih v dvorano še vedno pozdravi srečen Akijev nasmešek. Ob njegovi nalezljivi vedrini sem začela premišljevati o tem, kaj pravzaprav ostane po festivalu.
Kaj ostane od neštetih ur marljivega dela in časa, ki ga je vanj vložila festivalska ekipa? Pa prostovoljci, gosti, obiskovalci in vsi ostali vpleteni animaholiki? Kaj lahko sploh ostane od česarkoli v današnjem času, kjer je naslednja stvar vedno bolj vroča, zanimiva in več vredna od tega, kar je, še bolj pa od tega, kar je že bilo?
Smo tudi mi z mislimi že pri naslednjem festivalu ali si bomo vseeno vzeli čas, da preštejemo vsaj vse nasmeške (ni jih malo!), ki nam jih je pustila letošnja edicija? Kaj torej ostane? Kaj je tisto, kar nam festival lahko da? Nova (spo)znanja? Nova odkritja. Nove ideje. Nova poznanstva. Nove perspektive. Nove odgovore. Nova vprašanja?
Upam, da poleg tega tudi čudovito, unikatno, nepozabno in neprecenljivo izkušnjo, predvsem pa (dobro) voljo in navdih, da se zanimanje, raziskovanje in nadaljnje delo z zadnjim dnevom ne konča, ampak šele začne.
Maham(o) ti, Animateka! Se vidimo spet kmalu. Za letos pa sledijo le še zahvale.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Za izvedbo letošnjega festivala in (kot urednica) predvsem dnevnika se se najlepše zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k njegovi realizaciji.
Najprej HVALA celotni ekipi 11. edicije mednarodnega festivala animiranega filma za še en zares veleimeniten festival. Hvala tudi zato, da festival na vse mogoče načine delate dostopen in domač kar najširši množici ljudi.
Potem pa HVALA celotni ekipi 11. animatečnega dnevnika.
Zato, da je dnevnik v času festivala postregel z zanimivim branjem za vse okuse, sta z odličnimi teksti poskrbeli predvsem Anja Banko in Petra Meterc. Prvič sta se za animatečni dnevnik s festivala oglašali tudi Maša Katarina Brecelj in Kristina Kokalj, ki sta pogumno skočili v razburkano morje animiranih fimov in se v njem naučili tudi plavati. Na animatečnem valu je s simpatičnim intervjujem s Tjašo Križnar aka Pirate Piško na kratko zaplula tudi Bojana Bregar.
Za odlične prevode vseh tekstov so letos poskrbeli Jernej Pribošič, Maja Ropret in Sanja Struna. Hvala vam za trud in vse neprespane noči.
Ne smemo pa pozabiti tudi na najsvetlejšo zvezdo letošnje Animateke. Lovro Smrekar, animatečni (trinajstletni!!) wunderkind, je najprej na produkcijski delavnici naredil svoj film, nato otvoril festival, vmes vodil nekaj pogovorov z avtorji, spotoma pa napisal še tri čudovito iskrene tekste. Skratka, če potrebujete zgled ali navdih – look no further!
Drage bralke in dragi bralci, hvala tudi vam, ker ste nas spremljali.
Če v svoje animatečne mreže slučajno še niste uspeli ujeti nobenega izmed naših tekstov, pa ste še vedno več kot toplo vabljeni k branju. Teksti namreč ostajajo aktualni in ne gredo nikamor. Do naslednje, 12. edicije, ki bo potekala od 7. – 13. decembra 2015, pa je še daleč.
Se beremo!
Ana Šturm