Češki animirani film pred letom 1989

 

Češki kratkometražni animirani in stop-motion filmi so se v češkoslovaški distribuciji začeli pojavljati sredi 20. let 20. stoletja. Večinoma je šlo za oglase za najrazličnejše izdelke podjetij, na primer proizvajalcev margarine (Zmagovalec/Vítěz, 1934) ali radijskih sprejemnikov (Zvočni čarodej/Čaroděj tónů, 1936).

Prvi češki avtor, ki se je začel sistematično posvečati animiranemu filmu, je bil Karel Dodal. Začel je pri Elekta Journal s svojo prvo ženo Hermíno Týrlovo. Z drugo ženo Ireno je leta 1933 v Pragi ustanovil IRE-Film, prvi češki studio, specializiran za animirani film, kjer so ustvarili dela, kot so Veseli koncert (Veselý koncert, 1935), Jesenska pesem (Píseň podzimu, 1937) in Fantaisie érotique (1936).

Med 2. svetovno vojno je bilo na ozemlju današnje Češke dokončanih malo animiranih filmov. Svatba v koralnem morju (Svatba v korálovém moři, 1944), Poredni zajček (Neposlušný zajíček, 1944) in Vremenska hišica (Povětrnostní domeček, 1945) so nastali v Pragi v produkciji nemškega studia Prag-Film. V Zlínu je Hermína Týrlová v sodelovanju z Ladislavom Zástěro ustvarila kratki lutkovni film Mravljinček Ferda (Ferda mravenec 1944). V istem zlinskem studiu je Karel Zeman v sodelovanju z Bořivojem Zemanom posnel Božični sen (Vánoční sen, 1945). Načrtovana je bila tudi produkcija drugih animiranih filmov, vendar je zastala ob bližajoči se vojni fronti in samem koncu vojne.

Nekateri češki umetniki, ki so prve izkušnje z animacijo pridobili med 2. svetovno vojno, so v želji po nacionalizaciji filmskega ustvarjanja nekaj dni po koncu vojne ustanovili prvi studio za risane filme. Junija 1945 so njegovo umetniško vodenje zaupali Jiříju Trnki. Tako je nastal studio Bratři v triku in prvi filmi, ustvarjeni pod Trnkovim umetniškim vodstvom, so v povojno kinematografijo vnesli nov umetniški vidik in jasno razpoznavno poetiko. Leta 1946 so Trnka in nekaj drugih animatorjev, med njimi Břetislav Pojar, Bohuslav Šrámek in Jan Karpaš, prestopili v nov lutkovni studio. V okviru studia Zlín pa sta Karel Zeman in Hermína Týrlová uspešno začela svoje povojno ustvarjanje. Praga in Zlin sta bila glavni središči češkega animiranega filma, tam so ustvarjali legendarna dela Jiří Brdečka, Břetislav Pojar, Eduard Hofman, Hermína Týrlová, Karel Zeman, Zdeněk Smetana, Zdeněk Miler, Jiří Barta, Jiří Trnka, Václav Bedřich, Michaela Pavlátová, Pavel Koutský, Jan Švankmajer in drugi.

Po političnih spremembah leta 1989 je bil monopol državne filmske industrije odpravljen in začela se je nova doba češkega animiranega filma.

 

Michaela Mertová

 

 

Češki animirani film med letoma 1990 in 2011

 

V novonastajajoči demokraciji Češkoslovaške je bila usoda animiranega filma za skoraj petnajst let zapečatena, ker je nova vlada zavrnila zakon, ki naj bi zagotovil nemoteno tranzicijo filmske industrije v tržni sistem.

Kinematografija, ki je pred tem delovala kot zaprta in samozadostna gospodarska panoga, je nenadoma izgubila svoje finančno zaledje in formalno stabilnost.

Ustanovljena je bila vrsta zasebnih studiev, ki pa brez državne podpore niso imeli možnosti za preživetje. Češkemu animiranemu filmu so omogočali obstoj naročila za javno televizijo, skromne zahteve avtorjev, ki so svoje filme financirali z izdelavo oglasov, predvsem pa produkcija filmskih šol.

Kratki filmi še danes ostajajo v domeni študentske produkcije. Sestavljajo večino šestega dela retrospektive češkega animiranega filma, v katerem izbor zajema različne animacijske in pripovedne tehnike. Teh deset filmov gledalcu ponudi vpogled v položaj češkega animiranega filma po padcu komunizma. Med njihovimi avtorji so tako režiserji, ki so prve filme ustvarili še v času totalitarnega režima, kot mlajša generacija animatorjev.

 

Bára Příkaská